Ključna beseda: Mini teater

»Zgodba o mojem golobnjaku sodi med najlepše zgodbe o otroštvu v celotni svetovni literaturi, čeprav v nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem tega obdobja kot izgubljenega raja v njih, najdemo presenetljivo grenkobo in boleče spominjanje na mlada leta, zavezana strogi tradicionalni vzgoji.«

»Prevladujoč pa je tudi svet, ki ga obkroža, še vedno ogrožen z nasiljem – 'svet, v katerem se svet otroka, ki je šel po golobe in preživel pogrom, ne izpolni, ampak stopi.'«

»O'Neill je v moji režijski domišljiji zavzemal posebno mesto zaradi svojih avantgardnih postopkov, sorodnih evropskim ekspresionističnim dramam.«

»Ta čustvena odisejada, ki jo je avtor namenoma shranil za objavo po svoji smrti, je zdaj oživela na odru.«

»O'Neill je v moji režijski domišljini zavzemal posebno mesto zaradi svojih avantgardnih postopkov, sorodnih evropskim ekspresionističnim dramam.«

»Tekst (oz. več njih) ni svetinja, temveč gibljiv, gnetljiv material, ki ga 'izkoriščamo' za svoje namene, da lahko spregovori o revoluciji kot taki, potrebnosti revolucije in predvsem današnjega pasivnega, egoističnega odnosa zahodnega sveta do nje.«

»Imperializem kot glavna (a absolutno ne edina) tarča takratnih protestov se je spremenil, akterji, ki ga najmočneje poganjajo, pa ostajajo isti: svetovne velesile z meščanskim razredom našega zahodnega sveta na čelu.«

»V predstavi režiserja Marcena se magija besedila prepleta z magijo odra in ponuja vpogled v pogum in vztrajnost mladega protagonista, ki bo s svojo močno voljo in željo ponovno prebudil sivino zimskega časa in jo pretopil v praznično barvitost zimskega vzdušja.«

»Gre za izrazito igralski tekst.«

»Spominja na dolge epske pesnitve, ki so se prenašale preko ustne tradicije z vzorci ponavljanja in se s stalnimi epiteti ohranjale v spominu pripovedovalca.«

»Zamisel za predstavo Obisk pri soncu se mi je porodila v Lvovu.«

»Najpomembnejša stvar v tej zgodbi je tema ceste. Premagovanje ovir in doseganje ciljev. Vera v uspeh in vztrajnost.«

»Je morda glavno sporočilo, da se v življenju spopadamo s težkimi izzivi in da lahko skozi skupno delo, solidarnost in empatijo premagamo te izzive?«

»Gre za izjemno razvejano in kompleksno besedilo, ki od nas zahteva, da k delu pristopamo rahločutno, odprti za razumevanje raznih človeških odločitev, strahov, kapric in omejitev.«

»Preko te zgodbe se odpirajo vprašanja krivde, spominjanja, geneze kolektivnih travm, a pri tem drama nikakor ni težavna. Ritem je strmodolen, visokoenergetski.«

»Metagledališko ritmično popotovanje od krutih predelov preteklosti, ki je za sabo pustila kolektivno krivdo in represijo drugačnosti, do negotove sedanjosti.«

»Brez kozmičnega reda, z dejstvi in dogodki, postavlja v vlogo opazovalca, ki neravnodušno opazuje krivične razplete življenj na videz nedolžnih posameznic, da bi bilo pravici pokvarjene ideologije ali moškega egomaničnega divjanja za lastnim idealom, zadoščeno.«

»Prva uprizoritev v slovenskem jeziku daje prostor človeku, ki je pretekel maraton s svojim strojem in z nepogrešljivimi prijateljskimi umi, znanstveniku, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva in hkrati nevede postavil ogledalo v poduk družbi, ki upajoč ne bo več ponavljala svojih nestrpnih in sovražnih napak.«

»Kako lahko preoblikujemo svet. Nujno je treba razmisliti o številnih načinih, kako lahko preoblikujemo svet. Zdaj moramo stopiti skupaj, se povezati in ustvariti gibanje, ki nas bo združevalo in gnalo naprej k pravičnejšemu vesolju. Naše umetnike in širšo skupnost prosimo, da razmislijo o tem vprašanju.«

»V slovenskem umetniškem prostoru si že dolga leta neutrudno prizadeva za promocijo gledališkega ustvarjanja – še posebej francoskega – in sicer tako v vlogi igralca, kot v vlogi režiserja in direktorja Mini teatra.«

»Ob vsem tem pa je neizmerne napore vložil v ustanovitev in razvoj Judovskega kulturnega centra, te izredno pomembne ljubljanske kulturne institucije, ki jo vodi.«

»Na področju gledališča je s pomočjo svojih dobrih odnosov z mnogimi francoskimi avtorji in ustanovami ter zaradi pogosto drznih in pogumnih umetniških odločitev ustvaril močno mrežo povezav s Francijo.«

»Ne nazadnje je, kot velik frankofonski in frankofilski posameznik, že več let nenadomestljiv dejavnik v francosko-slovenskih odnosih.«

»To je svet, v katerem smo se po več kot dvajsetih letih od nastanka Ravenhillove drame znašli tudi mi.«

»Svet, v katerem za preživetje sklepamo tudi posle s hudičem in pozabljamo na sočutje, ljubezen, moralo ... Mladi človek se torej lahko asimilira v apatični svet ali pa izbere eskapizem, pri čemer ostaja odprto vprašanje, katera izbira je manjše zlo – do samega sebe, do sočloveka, do družbe?«

»Boter Drosselmeyer deklici Marie pripoveduje pravljico.«

»Deklica Marie ne more razumeti, zakaj je kraljeva družina kar pozabila na Hrestača in mu ni pomagala.«

»Sprašuje se, ali ima morda res nekaj skupnega s princeso iz pravljice.«

»Že 20 let smo vsako leto pred nevarnostjo, koliko nam bodo zmanjšali sredstva, kaj nas bo doletelo, a po drugi strani naše umetniške ambicije ne popuščajo.«

»Žalostno po eni strani je, da smo še vedno edini, ki smo na neodvisni sceni uspeli narediti čisto nov model, ki pa se na žalost zaradi pomanjkanja sofinanciranja ali bolj nerazumevanja tega, kar počnemo, težko razvija.«